ponedeljek, 27. april 2015

Samozavest

DRAGICA IN SANDRA



Vsakodnevno slišan in preslišan samostalnik, ki preži za vsakim najmanjšim vogalom še tako prepolnega mestnega vrveža ali pa spokojnega večera, kadar smo v množici ali pa sami. Tokrat smo se o samozavesti pogovarjali z Dragico.



Torej Dragica, povejte mi, kaj bi za vas pomenilo, zavedanje samega sebe – biti samozavesten?

Tole je pa kar zahteven članek, vsaj jaz ga tako vidim, ker se je v meni prižgala lučka, kako bom izpadla pred drugimi, ko bodo to brali, je to samozavest??Haha, je seveda je, še preveč samozavedanja imam, kar pomeni, da mi je mar, kaj si drugi o meni mislijo, ampak mogoče spet ne tako močno, da bi me to oviralo pri delovanju. Torej zavedanje sebe je nujno, da lahko govorimo o možni spremembi samozavesti, se pravi nadgradnji, izboljšanju. Zavedamo se je preko odnosov z drugimi, samo v ogledalu, ki mi ga ponudi drugi, lahko vidim svojo lastno podobo. Odvisno je potem od mene, koliko si jo lahko priznam in sprejmem.

Samozavesten človek je tisti, ki?

Ima uvid v svoje delovanje, ima stik s svojimi občutki, pozna svoje potrebe in želje in jih poskuša zadovoljevati. Je predvsem pristna oseba, ki ima moč videti in priznati tako svoje dobre lastnosti, kot tudi svoje napake ter ima pogum, da se sooči s svojo temno platjo in se je pripravljen spreminjati na bolje.
Samozavest je čarobni del vsakega posameznika, ki mu lahko odkriva njegovo notranje bogastvo in ga s tem popelje v odnose z drugimi, z odprtimi, zaupljivimi očmi. Samozavest človeka dvigne v težkih trenutkih, mu daje moč preživetja in ga ljubeznivo spremlja v nepredvidljivi svet samostojnosti.





Kaj menite ali obstaja povezanost med samozavestjo in samopodobo? Menite, da je možno tudi, da je nekdo zelo samozavesten, vendar ima precej nizko samopodobo. Je to možno ali ne in zakaj?

Samopodoba je le podaljšana roka samozavesti in stopata vzajemno skozi življenje posameznika. Neprestano se spogledujeta in  prigovarjata druga drugi: "v redu si", "dobro izgledaš", "rada te imam", "poglej, kako dobro si to naredila!" Včasih si tudi ne verjameta, kar pomeni, da je samozavest šibkejša. Samopodoba namreč nastaja v nas in se ponotranji v obdobju prvih treh let življenja, ko ob mami in očetu spoznavamo, kdo smo, kakšne potrebe imamo, koliko smo pomembni. Prav pomembna je čustvena uglašenost z njima in med njima ter koliko smo slišani, upoštevani in ljubljeni. Vse to nam sporoča, da se "vidimo" in doživljamo dobro, se pravi sprejeto ali pa ne in ko se tega tudi zavedamo, govorimo o naši samozavesti, ki je odvisna od naših genskih osnov, od sporočil, ki jih prejemamo od okolice in sposobnosti preoblikovanja teh informacij v nam pozitivne.

Kako človek odraža svojo samozavest v okolici in kakšni so razlogi, da to počne prav na določen način?

Človek kaže svojo samozavest s celotnim telesom, držo, govorom, obrazno mimiko, kretnjami, nastopom. Neverbalni znaki so zelo močni, vendar prav v teh lahko prepoznamo avtentičnost. Lahko so se razvili v grožnji, da bi drugi spoznali, kdo zares so in se zato pretirano izpostavljajo navzven, so samozadostni, bahaški. Pravimo jim tudi narcisistične osebnosti. Začutimo lahko, da takšna oseba ni zdravo samozavestna in da je to le obrambni način preživetja pred zelo krhko notranjostjo. Lahko se tega zaveda in ga je sram te ranljivosti, lahko pa tudi ne. Podlaga takemu vedenju so lahko primarni odnosi, relacijske travme in čustvene zlorabe.





Ali obstaja mogoče kakšna vnaprej določena lestvica, po kateri lahko prepoznamo stopnjo svoje samozavesti? V primeru, da obstaja ali menite, da bi bila v pomoč ljudem pri samozavedanju svoje lastne samozavesti in na čem še morajo delati, da dosežejo večjo samozavest?

Obstaja ogromno vprašalnikov, lestvic in načinov merjenja našega funkcioniranja, torej mišljenja, čustvovanja in vedenja ter načina vzpostavljanja medsebojnih odnosov, na podlagi katerih ugotavljajo dobro ali manj dobro ter slabo samozavest in samopodobo. Tudi znanstvene raziskave temeljijo na teh vzorcih, tako da je veliko možnosti, da ljudje sami prepoznamo, v katero stran se nagibamo. Dobimo lahko zadosten razlog in motivacijo, da se začnemo ukvarjati z našo samozavestjo. Seveda je potem naša odločitev ali bomo temu posvetili dovolj pozornosti in se soočili z možnimi posledicami, se pozanimali na kakšen način si jo lahko izboljšamo ali pa si poiskali pomoč.

Samozavest igra ključno vlogo v našem življenju na vseh področjih, predvsem pa se stopnja samozavesti odraža na kvaliteti življenja, razumevanja drugih, na svoji lastni karieri, v svoji družini in še bi lahko naštevala.



Za odgovore na zastavljena vprašanja se lepo zahvaljujem, vam bralci pa želim ogromno in vsak dan več samozavesti. Ne bojte se je, pač pa jo sprejmite za svojo prijateljico, za svojo sopotnico, ki bo z vami korakala v isto smer, vam utirala pot ter pomagala, da boste dosegli to, kar si želite, vendar brez samozavesti pač ne bo šlo, kajneda? 

sreda, 8. april 2015

Kaj je nemoč?

Potem, ko smo začeli s srečevanjem sebe, se največkrat zgodi, da se ob vsem, kar prihaja na plan, počutimo nemočni, ker ne vemo, kaj naj z vsem tem storimo. Hodimo poteh življenja, ki včasih niso lahke, ko nam je težko vse sprejemati, nadzorovati, spreminjati tisto, kar nam ni všeč. Tokrat se ustavimo ob občutku nemoči. Mogoče nam lahko Eva približa ta občutek.


Foto: Dimitar Variysky


Eva, kaj je nemoč in kako jo ti razumeš?

Nemoč je občutek, da smo brez moči. Jaz to razumem kot skrajno opcijo na spektru moči. Gre namreč za to, koliko imamo vpliva na situacijo, v kateri si želimo spremembe, na situacijo, ki nam ni všeč. Nemoč govori o eni neaktivnosti oz. O občutku, da nismo sposobni delovati v smeri, v kateri bi si želeli. Trenutno sem nemočna razložiti to na enostaven način :) No pa vendar, vsi poznamo občutek, ko smo nemočno čakali, da se bo vrnila oseba, ki jo imamo radi, poznamo, kako smo nemočno obnemeli pred šefom, ki bi mu morali že zdavnaj postaviti mejo.


Je povezana s sramoto?

Hm, čustva se definitivno lahko prepletajo in nemoč je skupek izkušenj, ki so nas naučile verjeti, da mi nimamo vpliva, da nimamo moči nečesa spremeniti. Ena izmed teh izkušenj je lahko povezana tudi s sramom, seveda. Možna je tudi naučena nemoč, to smo povedali že z zgodbo o slončku. Nekako se naučimo, da mi nimamo moči in zato tudi tako nemočno delujemo v vseh odnosih. Delujemo kot žrtve in zdi se nam, da nimamo nobene kontrole nad našim življenjem. Enostavno se nam dogajajo stvari, ponavadi celo najbolj krivične stvari. Ravno nam, ki smo že tako ali tako naučeni, da sedimo in čakamo na udarce in ko pridejo jih sprejmemo. Oh, kako kruto se to sliši....želim si, da ni veliko takih ljudi, ki so tako prepuščeni nemoči.

Kako se znajti v situaciji, ko se nam pojavi nemoč

Odgovor na kako, lahko zveni kot navodilo kot, da jaz vem, kaj je prava pot. Pa žal ne vem. Nimam odgovora na vse situacije, kjer se srečamo z nemočjo. Definitivno vsaka aktivnost lahko nekaj spremeni in premakne, ampak kaj, ko pa občutek nemoči ponavadi zablokira nas v celoti. Zaupam pa vam lahko eno skrivnost in sicer, da so ljudje, ki se čutijo nemočni, ponavadi najbolj močni ljudje. Moraš namreč biti precej močan, da sprejemaš udarce življenja in še vedno vztrajaš na istem mestu. Imajo moč, da druge ljudi pripravijo do tega, da delajo za njih. Poganjajo vse okoli, saj preko sočutja, ki ga zbujajo v drugih, dosežejo, da se svet pravzaprav vrti okoli njih. Vem pa, da jim to ne koristi oz. Da jih to prav jezi. Vsi si namreč želimo svoje življenje imeti v svojih rokah. Poleg tega pa ljudem ne bi rada vzela moči, da sami odkrijejo kaj zmorejo :)

Kje se ti srečuješ z nemočjo?

Jaz se velikokrat srečam z nemočjo, kadar želim pomagati. Učim se sprejemati dejstvo, da ne zmorem rešiti sveta in da ima vsakdo svojo pot. Lahko sem tukaj, kadar me bodo ljudje rabili, ne morem pa spremeniti njihovih življenj, ker bi jaz čutila, da ne živijo pravilno. To bi pomenilo, da želim krojiti cel svet po mojih merilih. Včasih mi je zato najbolj mučno opazovati, kako nekdo, ki mi je blizu, nosi svoj križ, jaz pa nemočno opazujem njegovo pot in upam, da bom kdaj lahko podprla njegov trud.


 Foto: Hannes Caspar 

Kaj lahko rečeš v povezavi med občutkom nemoči in negotovostjo vase?

Ja, definitivno nam nemoč načne našo podobo o sebi. Če bi bili...boljši, lepši, močnejši, pogumnejši....potem bi lahko to in to spremenili ali naredili. Naša vloga pri naslednjem koraku je torej negotova. Ali naj stopim korak dalje, ali levo ali desno? Sprašujemo se, ker ne vemo več kaj je prav in velikokrat nas to tudi drži na mestu. Včasih pa se dejansko zavedamo, da smo naredili vse kar je v naši moči, ampak enostavno ni naša stvar, da to spreminjamo. Ne bi rekla, da obstaja direktna povezava nemoči z enim občutjem, ampak da je to prepletanje na večih nivojih. Velikokrat nas v nemoči drži tudi strah, na katerega ima naše telo tri naravne odzive. Te odzivi so beg, boj ali zamrznitev. Nemoč je povezana z žalostjo, ker je vedno težko sprejeti, da na to nimamo vpliva, da ne moremo tukaj korak dalje,... Vse zgodbe so prave in vsa občutja več kot legitimna. :)

Lahko nepredelan občutek nemoči vodi v depresijo,v izgorelost?

Ja, super vprašanje. Seveda nikoli nimamo vsega v celoti predelano. Življenje je proces in tudi terapija je proces. Je pravzaprav samo del celotnega procesa imenovanega življenje. S terapijo se lahko v določenih pogledih osvobodimo ali olajšamo, vendar imamo za predelavo dovolj materiala za vse življenje. Včasih se vsi srečamo z občutkom nemoči in ja, nemoč je ena izmed lastnosti depresivnih. Cel svet dojemajo kot nekaj, kar se dogaja brez njihovega vpliva, ali pa da je brez zveze imeti moč, ker se itak noben trud ne izplača. Izgorelost pa govori o tem, da imamo preveč moči oz. da se nam zdi, da bomo lahko naredili in postorili vse in v teh aktivnostih pozabimo nase. Na koncu pa pride izčrpanost, mogoče kakšna krivda, sram, ker ne zmoreš več.

Je razlika med nemočjo, ki se pojavi zaradi zunanjih dejavnikov (npr smrt bližnjega,naravne nesreče ipd) in nemoč ,ki se nam pojavi ob čustvenem in osebnem notranjem dogajanju (kot so npr čustveni razhodi,vsakodnevni boji "za preživetje" ipd)?

Ja, verjetno je še toliko težje sprejeti stvari, ki so že v naravi izven naše kontrole....torej smrt ali naravna nesreča. Tukaj res nimamo veliko vpliva, pa če si še tako zelo želimo to preprečiti. To je včasih res težko sprejeti in tukaj nam pomaga neka vera, ali v Boga, ali Karmo ali Zakone privlačnosti, karkoli kar nam vsaj delno vrne občutek enega smisla. Pri bolj osebnem dogajanju pa včasih oseba samo ne vidi, kako veliko moči ima v resnici. Mogoče je naučeno nemočna ali pa že tako rada na vsako stvar pogleda bolj črnogledo in tam lahko vračamo en občutek moči, s tem da krepimo osebo.

Katera se ti zdi bolj pomembna oz kateri bolj dati poudarek?

Uf nobeni :) Grozno je biti nemočen in dlje časa biti ujeti v teh občutkih nemoči je zares mučno. Vedno je pomembno kadar se srečamo z nemočjo. To govori o nas, o delu našega življenja, ki nam je vzelo ta občutek moči. Najmanj kar si zaslužimo takrat je, da lahko nekomu povemo, kako je bilo grozno, ko smo poskušali, ko smo obupali, ko smo želeli, pa nismo zmogli.

Je nemoč izbira ali usoda?

Je nemoč tako težko sprejeti, da poskušava še midve govoriti o usodi :) O usodi se danes še krešejo mnenja in tudi jaz ne bi opredeljevala svojega stališča. Se mi pa zdi vredno odgovora, ker velikokrat bi nemočni tudi iskal uteho v teh višjih silah, usodah in s tem pojasnjeval zakaj ne zmore. Nemoč je izbira, ki pa seveda ni tako zelo zavestna. Gre za izbiro, ker je v tistem trenutku življenja lažje ostati nemočen, kot pa narediti korak dalje.

Foto: Ben Zank


Kaj bi poudarila na koncu?

Ljudje smo izredno močni, preživljali smo vojne, pokole, alergije, bolezni, spore, itd. In ponovno lahko poudarim pomen naslova naših delavnic. Vzemimo življenje nazaj v svoje roke in ga zaživimo. T. Adorno, nemški sociolog je rekel, da je skoraj nerešljiva naloga, da ne pustimo, da bi nas moč drugih ali pa naša lastna nemoč ustavila. Ampak kot mi radi pravimo, skoraj še nikoli ni ujel zajca. Vedno obstaja upanje in jaz bom vedno verjela v polje neskončnih možnosti.


Eva, hvala, da si nas popeljala naproti sebi in našim občutkom nemoči. Naj nam še sama zaželim, da bi vedno znali pluti tudi skozi viharje nemoči. Lepo bi bilo, če bi obstajala tipka »escape« za vse probleme in za vse tisto, s čimer se nam je težko soočiti. A ker to pač ne gre, verjamem, da imamo vedno v sebi dovolj moči, da premagamo lastno nemoč. :)