Potem, ko smo začeli s
srečevanjem sebe, se največkrat zgodi, da se ob vsem, kar prihaja na plan,
počutimo nemočni, ker ne vemo, kaj naj z vsem tem storimo. Hodimo poteh
življenja, ki včasih niso lahke, ko nam je težko vse sprejemati, nadzorovati,
spreminjati tisto, kar nam ni všeč. Tokrat se ustavimo ob občutku nemoči.
Mogoče nam lahko Eva približa ta občutek.
Foto: Dimitar Variysky
Eva,
kaj je nemoč in kako jo ti razumeš?
Nemoč je občutek, da smo brez moči. Jaz to razumem kot skrajno opcijo na
spektru moči. Gre namreč za to, koliko imamo vpliva na situacijo, v kateri si
želimo spremembe, na situacijo, ki nam ni všeč. Nemoč govori o eni neaktivnosti
oz. O občutku, da nismo sposobni delovati v smeri, v kateri bi si želeli.
Trenutno sem nemočna razložiti to na enostaven način :) No pa vendar, vsi
poznamo občutek, ko smo nemočno čakali, da se bo vrnila oseba, ki jo imamo
radi, poznamo, kako smo nemočno obnemeli pred šefom, ki bi mu morali že zdavnaj
postaviti mejo.
Je
povezana s sramoto?
Hm,
čustva se definitivno lahko prepletajo in nemoč je skupek izkušenj, ki so nas
naučile verjeti, da mi nimamo vpliva, da nimamo moči nečesa spremeniti. Ena
izmed teh izkušenj je lahko povezana tudi s sramom, seveda. Možna je tudi
naučena nemoč, to smo povedali že z zgodbo o slončku. Nekako se naučimo, da mi
nimamo moči in zato tudi tako nemočno delujemo v vseh odnosih. Delujemo kot
žrtve in zdi se nam, da nimamo nobene kontrole nad našim življenjem. Enostavno
se nam dogajajo stvari, ponavadi celo najbolj krivične stvari. Ravno nam, ki
smo že tako ali tako naučeni, da sedimo in čakamo na udarce in ko pridejo jih
sprejmemo. Oh, kako kruto se to sliši....želim si, da ni veliko takih ljudi, ki
so tako prepuščeni nemoči.
Kako
se znajti v situaciji, ko se nam pojavi nemoč
Odgovor na kako, lahko zveni kot navodilo kot, da jaz vem, kaj je prava
pot. Pa žal ne vem. Nimam odgovora na vse situacije, kjer se srečamo z nemočjo.
Definitivno vsaka aktivnost lahko nekaj spremeni in premakne, ampak kaj, ko pa
občutek nemoči ponavadi zablokira nas v celoti. Zaupam pa vam lahko eno
skrivnost in sicer, da so ljudje, ki se čutijo nemočni, ponavadi najbolj močni
ljudje. Moraš namreč biti precej močan, da sprejemaš udarce življenja in še
vedno vztrajaš na istem mestu. Imajo moč, da druge ljudi pripravijo do tega, da
delajo za njih. Poganjajo vse okoli, saj preko sočutja, ki ga zbujajo v drugih,
dosežejo, da se svet pravzaprav vrti okoli njih. Vem pa, da jim to ne koristi
oz. Da jih to prav jezi. Vsi si namreč želimo svoje življenje imeti v svojih
rokah. Poleg tega pa ljudem ne bi rada vzela moči, da sami odkrijejo kaj
zmorejo :)
Kje
se ti srečuješ z nemočjo?
Jaz
se velikokrat srečam z nemočjo, kadar želim pomagati. Učim se sprejemati
dejstvo, da ne zmorem rešiti sveta in da ima vsakdo svojo pot. Lahko sem tukaj,
kadar me bodo ljudje rabili, ne morem pa spremeniti njihovih življenj, ker bi
jaz čutila, da ne živijo pravilno. To bi pomenilo, da želim krojiti cel svet po
mojih merilih. Včasih mi je zato najbolj mučno opazovati, kako nekdo, ki mi je
blizu, nosi svoj križ, jaz pa nemočno opazujem njegovo pot in upam, da bom kdaj
lahko podprla njegov trud.
Kaj
lahko rečeš v povezavi med občutkom nemoči in negotovostjo vase?
Ja, definitivno nam nemoč načne našo podobo o sebi. Če bi bili...boljši,
lepši, močnejši, pogumnejši....potem bi lahko to in to spremenili ali naredili.
Naša vloga pri naslednjem koraku je torej negotova. Ali naj stopim korak dalje,
ali levo ali desno? Sprašujemo se, ker ne vemo več kaj je prav in velikokrat
nas to tudi drži na mestu. Včasih pa se dejansko zavedamo, da smo naredili vse
kar je v naši moči, ampak enostavno ni naša stvar, da to spreminjamo. Ne bi
rekla, da obstaja direktna povezava nemoči z enim občutjem, ampak da je to
prepletanje na večih nivojih. Velikokrat nas v nemoči drži tudi strah, na
katerega ima naše telo tri naravne odzive. Te odzivi so beg, boj ali
zamrznitev. Nemoč je povezana z žalostjo, ker je vedno težko sprejeti, da na to
nimamo vpliva, da ne moremo tukaj korak dalje,... Vse zgodbe so prave in vsa
občutja več kot legitimna. :)
Lahko
nepredelan občutek nemoči vodi v depresijo,v izgorelost?
Ja,
super vprašanje. Seveda nikoli nimamo vsega v celoti predelano. Življenje je
proces in tudi terapija je proces. Je pravzaprav samo del celotnega procesa
imenovanega življenje. S terapijo se lahko v določenih pogledih osvobodimo ali
olajšamo, vendar imamo za predelavo dovolj materiala za vse življenje. Včasih
se vsi srečamo z občutkom nemoči in ja, nemoč je ena izmed lastnosti
depresivnih. Cel svet dojemajo kot nekaj, kar se dogaja brez njihovega vpliva,
ali pa da je brez zveze imeti moč, ker se itak noben trud ne izplača.
Izgorelost pa govori o tem, da imamo preveč moči oz. da se nam zdi, da bomo
lahko naredili in postorili vse in v teh aktivnostih pozabimo nase. Na koncu pa
pride izčrpanost, mogoče kakšna krivda, sram, ker ne zmoreš več.
Je
razlika med nemočjo, ki se pojavi zaradi zunanjih dejavnikov (npr smrt
bližnjega,naravne nesreče ipd) in nemoč ,ki se nam pojavi ob čustvenem in
osebnem notranjem dogajanju (kot so npr čustveni razhodi,vsakodnevni boji
"za preživetje" ipd)?
Ja,
verjetno je še toliko težje sprejeti stvari, ki so že v naravi izven naše
kontrole....torej smrt ali naravna nesreča. Tukaj res nimamo veliko vpliva, pa
če si še tako zelo želimo to preprečiti. To je včasih res težko sprejeti in
tukaj nam pomaga neka vera, ali v Boga, ali Karmo ali Zakone privlačnosti,
karkoli kar nam vsaj delno vrne občutek enega smisla. Pri bolj osebnem
dogajanju pa včasih oseba samo ne vidi, kako veliko moči ima v resnici. Mogoče
je naučeno nemočna ali pa že tako rada na vsako stvar pogleda bolj črnogledo in
tam lahko vračamo en občutek moči, s tem da krepimo osebo.
Katera
se ti zdi bolj pomembna oz kateri bolj dati poudarek?
Uf nobeni :) Grozno je biti nemočen in dlje časa biti ujeti v teh
občutkih nemoči je zares mučno. Vedno je pomembno kadar se srečamo z nemočjo.
To govori o nas, o delu našega življenja, ki nam je vzelo ta občutek moči.
Najmanj kar si zaslužimo takrat je, da lahko nekomu povemo, kako je bilo
grozno, ko smo poskušali, ko smo obupali, ko smo želeli, pa nismo zmogli.
Je
nemoč izbira ali usoda?
Je nemoč tako težko sprejeti, da poskušava še midve govoriti o usodi
:) O usodi se danes še krešejo mnenja in tudi jaz ne bi opredeljevala
svojega stališča. Se mi pa zdi vredno odgovora, ker velikokrat bi nemočni tudi
iskal uteho v teh višjih silah, usodah in s tem pojasnjeval zakaj ne zmore.
Nemoč je izbira, ki pa seveda ni tako zelo zavestna. Gre za izbiro, ker je v
tistem trenutku življenja lažje ostati nemočen, kot pa narediti korak dalje.

Foto: Ben Zank
Kaj bi poudarila na
koncu?
Ljudje
smo izredno močni, preživljali smo vojne, pokole, alergije, bolezni, spore,
itd. In ponovno lahko poudarim pomen naslova naših delavnic. Vzemimo življenje
nazaj v svoje roke in ga zaživimo. T. Adorno, nemški sociolog je rekel, da je
skoraj nerešljiva naloga, da ne pustimo, da bi nas moč drugih ali pa naša
lastna nemoč ustavila. Ampak kot mi radi pravimo, skoraj še nikoli ni ujel
zajca. Vedno obstaja upanje in jaz bom vedno verjela v polje neskončnih
možnosti.
Eva, hvala, da si nas popeljala naproti sebi in našim občutkom nemoči. Naj
nam še sama zaželim, da bi vedno znali pluti tudi skozi viharje nemoči. Lepo bi
bilo, če bi obstajala tipka »escape« za vse probleme in za vse tisto, s čimer
se nam je težko soočiti. A ker to pač ne gre, verjamem, da imamo vedno v sebi
dovolj moči, da premagamo lastno nemoč. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar